1. Klasifikacija klinične prehranske podpore
Enteralna prehrana (EN) je način zagotavljanja hranil, potrebnih za presnovo, in različnih drugih hranil skozi prebavila.
Parenteralna prehrana (parenteralna prehrana, PN) je namenjena zagotavljanju prehrane iz vene kot prehranske podpore pred in po operaciji ter za kritično bolne bolnike. Vsa prehrana, ki se zagotavlja parenteralno, se imenuje popolna parenteralna prehrana (TPN).
2. Razlika med EN in PN
Razlika med EN in PN je:
2.1 EN se dopolnjuje z oralnim ali nazalnim vnosom v prebavila za prebavo in absorpcijo; parenteralno prehrano dopolnjujejo intravenske injekcije in krvni obtok.
2.2 EN je relativno celovit in uravnotežen; hranila, ki jih dopolnjuje PN, so relativno preprosta.
2.3 EN se lahko uporablja dlje časa in neprekinjeno; PN se lahko uporablja le v določenem kratkoročnem obdobju.
2.4 Dolgotrajna uporaba nutricionistike lahko izboljša delovanje prebavil, okrepi telesno pripravljenost in izboljša različne fiziološke funkcije; dolgotrajna uporaba posttravmatske prehrane lahko povzroči upad delovanja prebavil in povzroči različne fiziološke motnje.
2.5 Stroški EN so nizki; stroški PN so relativno visoki.
2.6 EN ima manj zapletov in je relativno varna; PN ima relativno več zapletov.
3. izbira EN in PN
Izbira EP, PN ali kombinacije obeh je v veliki meri odvisna od bolnikovega delovanja prebavil in stopnje tolerance na vnos hranil. Običajno je odvisna od narave bolezni, bolnikovega stanja in presoje odgovornega zdravnika. Če je bolnikovo kardiopulmonalno delovanje nestabilno, je večina absorpcijske funkcije v prebavilih izgubljena ali je presnova hranil neuravnotežena in jo je nujno treba nadomestiti, je treba izbrati PN.
Če bolnikova prebavila delujejo ali delno delujejo, je treba izbrati varno in učinkovito enteralno prehrano. Enteralna prehrana je fiziološko skladen način hranjenja, ki ne le preprečuje morebitna tveganja centralne venske intubacije, temveč tudi pomaga obnoviti delovanje črevesja. Njene prednosti so preprosta, varna, ekonomična in učinkovita, v skladu s fiziološkimi funkcijami, obstaja pa veliko različnih sredstev za enteralno prehrano.
Skratka, najpomembnejše načelo pri izbiri EP in PN je strog nadzor indikacij za uporabo, natančen izračun količine in trajanja prehranske podpore ter razumna izbira načina prehranske podpore.
4. Previdnostni ukrepi za dolgotrajni prehod s PN na EN
Dolgotrajna PN lahko povzroči upad delovanja prebavil. Zato je treba prehod s parenteralne na enteralno prehrano izvajati postopoma in ga ni mogoče nenadoma prekiniti.
Ko bolniki z dolgotrajno peritonealno boleznijo začnejo prenašati enteralno prehrano, najprej uporabijo nizkokoncentrirano, počasno infuzijo elementarnih ali neelementarnih enteralnih prehranskih pripravkov, spremljajo vodo, ravnovesje elektrolitov in vnos hranil, nato pa postopoma povečajo količino infuzije črevesne prehrane in zmanjšajo količino infuzije parenteralne prehrane za enak obseg, dokler enteralna prehrana v celoti ne zadosti presnovnim potrebam, nato pa lahko parenteralno prehrano popolnoma ukinejo in preidejo na popolno enteralno prehrano.
Čas objave: 16. julij 2021